Strokovna predavanja
Mikroplastika je bila zaznana v vseh okoljskih matriksih, od morskih in sladkovodnih sistemov do tal in zraka. Raziskave so se sprva osredotočale predvsem na vplive na morske živali, vendar so se v zadnjem desetletju razširile na različne ekosisteme ter na vplive na rastline mikroorganizme, pa tudi na to, kako mikroplastika spreminja lastnosti okolja. V ospredju so danes procesi prenosa, transformacije in interakcij mikroplastike z okoljskimi dejavniki ter organizmi. Pomemben napredek je bil dosežen na področju razvoja analitskih metod za detekcijo in karakterizacijo mikroplastike v različnih kompleksnih matriksih. Kljub temu ostajajo ključni metodološki izzivi, zlasti pri zanesljivi detekciji delcev manjših od 1 µm. Nanoplastika, ki jo je izjemno težko zaznati in kvantificirati, lahko
zaradi svoje velikosti in reaktivnosti predstavlja še večje tveganje za okolje in zdravje. Poleg fizikalnih učinkov mikroplastike se vse več pozornosti namenja tudi kemikalijam, ki se iz plastike sproščajo v okolje, saj številne izmed njih izkazujejo škodljive učinke na organizme in človeka. Kot ena izmed možnih rešitev se je uveljavila uporaba biorazgradljive plastike, vendar se tudi ta pogosto ne razgradi v celoti v naravnih pogojih in lahko še vedno negativno vpliva na okolje. Za učinkovito obvladovanje problema bo ključno zmanjšanje uporabe plastike, izboljšanje sistemov recikliranja ter razvoj novih materialov in aditivov z manjšim vplivom na okolje in zdravje, ob zavedanju, da se plastiki v sodobni družbi ni mogoče povsem odpovedati.
Predavateljica: dr. Gabriela Kalčikova
Predstavitev FTIR analitske tehnike za določanje mikroplastike in IR mikroksopije.
Predavatelj Roberto Ferrero Guerra (predavanje bo v angleščini).
Predstavitev FTIR analitske tehnike za določanje mikroplastike in IR mikroksopije.
Predavatelj Roberto Ferrero Guerra (predavanje bo v angleščini).
When considering the gas chromatography analysis of non-volatile materials such as polymers, the sample introduction technique becomes a critical part for successful analysis. Depending on the goal of the analysis, different sampling techniques can be considered, including headspace for analysis of volatile compounds, thermal desorption for outgassing experiments, hyphenated techniques like TGA-GCMS for the analysis of evolved gases during thermal weight loss, and more. Specifically for the analysis of microplastics, the sample introduction technique of pyrolysis provides a convenient way for both the identification and quantification of various polymer matrices. This is reflected also in the recent release of standardized methods, for example ASTM D8401-24 and ISO 16094-3. This presentation provides an introduction to polymer analysis sample introduction techniques and discusses in more detail the specific analysis of microplastics with Pyrolysis and GCMS.
Predavatelj Timon Huybrighs (predavanje bo v angleščini).
Predavanje bo osvetlilo aktualne izzive na področju financiranja projektov, ki naslavljajo družbene in okoljske problematike ter predstavilo priložnosti, ki jih ponuja program Obzorje Evropa. V okviru tega bodo izpostavljene Misije EU, ki so namenjene reševanju ključnih družbenih izzivov in izboljšanju življenja državljanov. Posebna pozornost bo namenjena vlogi nacionalne kontaktne točke (NKT) za Misije EU, ki deluje kot povezovalni člen med deležniki in pripomore k vključevanju slovenskih organizacij v evropske pobude, s poudarkom na informiranosti, povezovanju partnerjev in usmerjanju projektnih prijav.
Predstavljeni bodo primeri dobrih praks uspešnih projektov, ki temeljijo na interdisciplinarnem sodelovanju in učinkovitem povezovanju partnerjev iz različnih sektorjev, vključno z raziskovalnimi organizacijami, gospodarstvom in javnim sektorjem. Izpostavljeni bodo razpisi in pobude, ki spodbujajo sodelovanje z zasebnim sektorjem ter omogočajo vzpostavitev strateških partnerstev in razvoj inovativnih rešitev.
Predavanje bo naslovilo tudi vlogo ministrstva pri spodbujanju razvojnega okolja, ki podpira inovacije in povezovanje deležnikov, ter udeležencem ponudilo konkretne napotke za uspešno prijavo projektov. Udeleženci bodo pridobili uporabne informacije o ključnih dejavnikih uspešnega pridobivanja sredstev ter oblikovanja interdisciplinarnih timov in povečanja dolgoročnega vpliva projektov, kar bo pomagalo pri strateškem načrtovanju njihovih prihodnjih pobud in inovacij.
Okvirna direktiva o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič spremenjena 17. maja 2017; v nadaljevanju: Direktiva 2008/56/ES) določa, da vse države članice pripravijo program spremljanja morskega okolja. Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU je neposredno veljaven za države članice, ki so ga dolžne izvajati.
Slovenija je leta 2022 sprejela Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU, ki med drugim opredeljuje monitoring odpadkov v morskem okolju, način priprave podrobnejših metodologij za monitoring ter pristojne organe za presojo in izvajanje monitoringa.
Izvajanje monitoringa morskega okolja za primarni merili D10C1 in D10C2 v letih 2025 in 2026 za Agencijo Republike Slovenije za okolje izvaja Inštitut za vode Republike Slovenije. V poročilu za leto 2025 smo prejeli dodatne informacije o sestavi, količini in prostorski razporeditvi odpadkov (makro in mikro) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca morja in na morskem dnu. Do leta 2024 so bili podatki o mikro in makro odpadki pridobljeni v okviru razvoja metodologije spremljanja. Za morsko okolje imamo torej na voljo podatke od leta 2019, medtem ko za reke sistematično zbranih podatkov nimamo.
Z uveljavitvijo nove vodne direktive, bomo v Sloveniji zavezani k spremljanju mikroplastike v površinskih, podzemnih in pitnih vodah.
The purpose of this workshop is to understand what are the main challenges that scientific research and industry face, beyond funding. The idea is to brainstorm co-design solutions that can be further explored in Slovenia, while creating bridges between academics, researchers and industry.